KD Janez Jalen, Teater JJ - Naše skladišče
 


V dobi sodobnega divjega kapitalizma se posameznik znajde v situaciji, kjer je njegov lasten status človeka postavljen pod vprašaj. Tako mora svojo človečnost vedno znova zagovarjati in dokazovati v pogojih, ki človeka kot subjekta pravzaprav sploh ne potrebujejo. Pogoji kapitalističnega reda, zahtevajo v prvi vrsti predvsem delavca, ki se ne sprašuje o možnostih lastnega opolnomočenja. Hkrati pa delavca pretkano vzpostavljena zanka izkoriščanja potisne v kot, kjer poskusi lastnega angažiranja vodijo do izgube dohodka. Vprašanje, ki se zastavlja je, ali bodo delavke še naprej čakale, da se konec izteče.

KDJJ


Beseda režiserke

Besedilo avtorice mlajše generacije Tjaše Mislej Naše skladišče je bilo doslej na slovenskih odrih uprizorjeno le enkrat, in sicer v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je leta 2020 prejelo Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo.

Predstava o štirih delavkah, skladiščnicah, ki utelešajo malega človeka in so žrtve današnje kapitalistične družbe, kjer je vse podrejeno le zaslužku. Brez kakršne koli možnosti za lepše ali pa vsaj bolj dostojno življenje, se na različne načine spopadajo s svojo usodo. Nekatere še vedno sanjajo, upajo in imajo želje, druge pa so se sprijaznile in se vdale. Kot je zapisala žirija v obrazložitvi nagrade: »… Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri. Drama iz našega okolja in časa, obenem pa distopija, ki nam s krožno dramaturgijo dopušča le malo upanja na spremembo in odrešitev ...«

Draga publika, upam da vas zgornje besede niso napeljale na razmišljanje: »Še v gledališču ne morem ubežati težkim in morečim temam, ki jih vsakodnevno spremljam pri večernih poročilih.« Res je, da se predstava sooča z bolečo temo delavskega izkoriščanja, vendar smo se potrudili, da ji damo kar nekaj komičnih in absurdnih obližev, ker verjamem, da je humor nekaj, kar nam lahko pomaga, da kot družba ne izkrvavimo do konca.

Ana Ruter
Gledališki list